Z županovim podpisom pisma o nameri 6. novembra in ustanovno sejo Programskega sveta programa Občina Ivančna Gorica – zdravo mesto 18. decembra je tudi naša občina uradno postala zdravo mesto in tako postala 66. občina v Sloveniji, ki se ponaša s tem nazivom. 13. novembra se je podžupan Tomaž Smole že udeležil letnega nacionalnega srečanja članic Slovenske mreže zdravih mest na Ravnah na Koroškem.
Začetki
Zdrava mesta so dolgoročen mednarodni program, ki deluje že več kot tri desetletja in je zaživel leta 1988 pod okriljem Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije (v nadaljevanju SZO) za Evropo. V lokalnih okoljih ima enkratno in neponovljivo vlogo. Pospešuje novosti in spremembe v lokalni zdravstveni politiki, zagovarja nove pristope k družbenemu zdravju.
Program je z leti prešel v gibanje, ki si prizadeva, da bi vsako mesto oz. občina vodila zdravo javno politiko. Slednja se izraža v večji skrbi za zdravje, v izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalcev, v varovanju mestnega okolja, predvsem pa v upoštevanju predlogov meščanov za boljše življenje v mestu. Raziskujejo učinkovite poti, ki bi privedle načela in cilje evropske strategije »Zdravje za vse«, strategije trajnostnega razvoja Združenih narodov 2030, Kobenhavenskega konsenza, Belfaške listine, v prakso v lokalnih okoljih.
Program Zdravih mest SZO je nastal v letu 1988 zaradi problematike v zdravstveni in socialni oskrbi prebivalstva in je prišel v Slovenijo že leta 1989.
Zdravje prebivalcev se rojeva v varnem in čistem okolju, v pravici do dela, na varnem delovnem mestu, v toplem domu, v prijaznem bivalnem okolju, med prijatelji in ne v nezdravem okolju, v slabih delovnih in bivalnih razmerah, v brezposelnosti, v revščini, v konfliktnih odnosih, v stresnih situacijah in osamljenosti.
Program izhaja iz načela, da zdravstveno osveščeni prebivalci in širša družbena skupnost prevzemajo večjo odgovornost za izboljšanje lastnega zdravja in kakovosti življenja nasploh.
Namen programa: Vsako mesto oziroma občina naj vodi zdravo javno politiko, kar se kaže v večji skrbi za zdravje, v izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalcev, v varovanju mestnega okolja, predvsem pa v upoštevanju predlogov prebivalcev za boljše življenje v mestu.
Cilji programa: nenehno spodbujanje zdravja in blagostanja vseh prebivalcev ter zmanjševanje neenakosti na področju zdravja, delovanje na regionalni, nacionalni in globalni ravni ter izvajanje strateških prednostnih nalog SZO.
Ključna področja delovanja, prednostne naloge in načrtovane aktivnosti
Investicije/naložbe v ljudi: - Skrb za ljudi skozi vsa starostna obdobja. - Zmanjševati geografske, teritorialne in socialne neenakosti. - Odpravljati vse oblike diskriminacije. - Boj proti sovraštvu, nezaupanju, ksenofobiji. - Omogočiti vsem dostop do pomembnih javnih dobrin in storitev. - Investirati v aktivnosti za zmanjševanje zdravstvenih neenakosti.
Okolje/načrtovanje naselij, ki spodbujajo zdravje in omogočajo dobro počutje: - Ustvarjanje okolij/naselij, ki podpirajo zdravje skozi vsa življenjska obdobja. - Zelene površine, dobra kakovost zraka, čiste reke in jezera, rekreacijske površine ipd. - Načrtovanje mest/naselij mora upoštevati klimatske spremembe, da se izogne prihodnjim naravnim katastrofam.
Spodbujanje in vzpostavitev partnerstev za zdravje in boljšo kakovost življenja: - Pomen vključevanja ljudi na vseh ravneh za odločanje o aktivnostih za izboljšavo zdravja. - Župani in lokalna politika so odgovorni za vzpostavitev partnerstev z lokalno skupnostjo, za zagotavljanje pravičnosti, zdravja in blagostanja z vse prebivalce.
Zagotavljanje materialnih dobrin za vse prebivalce: - Uvajanje novih ekonomskih modelov – zelena ekonomija, srebrna ekonomija, … - Politika socialne varnosti. - Plačna enakost med moškimi in ženskami. - Ustvarjanje partnerstev med vlado, univerzami in industrijo. - Skrb za nenehne inovacije pri delu. - Skrb za trajnostni ekonomski razvoj.
Promocija miru: - Socialna pravičnost. - Mesta morajo biti mediatorji miru v konfliktnih situacijah. - Zdrava mesta morajo biti zagovorniki socialnih norm, boja proti korupciji, diskriminaciji in vseh oblik nasilja, sovraštva, sovražnega govora in nestrpnosti do migrantov. - Promovirati mirno družbo.
Zaščita planeta: - Aktivni pristop k zmanjševanju klimatskih sprememb. - Zavedati se moramo povezanosti med zdravjem ljudi in čistim okoljem. - Opuščanje industrije z velikim onesnaževanjem. - Povezovanje zdravih mest z ostalimi mrežami, ki imajo za cilj ohranjati zdravo okolje ter skrb za ohranitev zdravega planeta.
30 let spreminjanja mest za spreminjanje sveta
Razvoj mreže evropskih mest se je začel leta 1988 in poteka po fazah (od faze I do faze VIII) in v okviru vsake faze izpostavlja ključne naloge in področja delovanja:
■ Faza I: 1988–1992 Vzpostavitev in delovanje infrastruktur, kot so nacionalna omrežja za izvedbo programa Zdravo mesto.
■ Faza II: 1993–1997 Razvoj zdravih javnih politik in priprava celovitih zdravstvenih načrtov mest, ki se osredotočajo na pravičnost in trajnostni razvoj.
■ Faza III: 1998–2002 Prehod od promocije zdravja k celostnim zdravstvenim razvojnim načrtom mest. Mesta so ustvarila politike (urejanje družbenih razmer), ki temeljijo na partnerstvu, pravičnosti, javnem zdravstvu, razvoju lokalnih skupnosti in pobudah za izboljšave.
■ Faza IV: 2003–2008 Splošna zavezanost k razvoju javnega zdravstva s poudarkom na pravičnosti, trajnostnem razvoju, sodelovanju/soodločanju in demokratičnem upravljanju.
■ Faza V: 2009–2013 Izpostavljena naslednja ključna področja: varno in podporno okolje, zdravo življenje in zdrava urbana zasnova.
■ Faza VI: 2014–2018 Izpostavljena naslednja ključna področja: zgodnji razvoj otrok, staranje, duševno zdravje, krepitev zdravstvenega sistema, usmerjenega v ljudi in njihove potrebe ter krepitev odpornosti skupnosti.
■ Faza VII: 2019–2025 Izpostavlja ključna področja, opredeljena v dokumentih SZO (Twenty steps for developing a Healthy Cities project (Dvajset korakov za razvoj projekta Zdravih mest), 1997; City health profiles: a review of progress (Zdravstveni profili mest: pregled napredka), 1998; City health profiles: how to report on health in your city (Zdravstveni profili mest: kako poročati o zdravju v vašem mestu), 1995; Transforming our World: the 2030 Agenda for Sustainable Development (Preoblikovanje našega sveta: Agenda 2030 za trajnostni razvoj), 2015; Belfast Charter for Healthy Cities. Operationalizing the Copenhagen Consensus of Mayors: Healthier and Happier Cities for All (Belfastska listina za zdrava mesta. Izvajanje københavenskega konsenza županov: zdrava in srečna mesta za vse), 2018; WHO European Healthy Cities Network Copenhagen Consensus of Mayors: Healthier and Happier Cities for All. A transformative approach for safe, inclusive, sustainable and resilience societies (Evropska mreža zdravih mest Svetovne zdravstvene organizacije, Københavenski konsenz županov: Zdrava in srečna mesta za vse. Transformativni pristop za varne, vključujoče, trajnostne in odporne družbe), 2018), ki so usklajena z globalnimi in regionalnimi strategijami.
■ Faza VIII: 2026–2030 Izpostavljena naslednja ključna področja: zdravstveno boljša, vključujoča in odporna mesta, ki postavljajo skupnosti v središče odločanja. Prioriteta so prihodnje generacije, okoljska trajnost, ekonomska dobrobit in zdravje skozi celotno življenjsko obdobje, pri čemer so vodila pravičnost, inovacije in sodelovanje.
Občinski programski svet
18. decembra je bila ustanovna seja Programskega sveta programa Občina Ivančna Gorica – Zdravo mesto, na kateri smo sodelovali župan Dušan Strnad, podžupan in predstavnik LAS STIK Tomaž Smole, nacionalni koordinator Slovenske mreže Zdravih mest doc. dr. Zlatko Zimet, NIJZ, dr. Tjaša Jerman, NIJZ, OE Ljubljana, vodja Centra za krepitev zdravja pri ZD Ivančna Gorica Suzana Lalić, direktor JKP Grosuplje Stane Stopar, Tjaša Šilc, JKP Grosuplje, ravnateljica Osnovne šole Zagradec Barbara Maver, vodja Knjižnice Ivančna Gorica Petra Volkar, komandir Policijske postaje Grosuplje Mitja Belec, strokovna sodelavka Oddelka za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica Klavdija Kastelic ter koordinator programa in predstavnik štirih nevladnih organizacij Matjaž Marinček. V svet so bili povabljeni tudi predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica in ambasador občine Ivančna Gorica Stane Kralj, pomočnica direktorja Centra za socialno delo Ljubljana, enota Grosuplje Alenka Marinč, župnik v župniji Šentvid pri Stični Izidor Grošelj, vodja OI JSKD Ivančna Gorica Saša Koleša, direktorica DSO Grosuplje Metka Velepec Šajn, predsednik Zveze športnih organizacij občine Ivančna Gorica Tomaž Zakrajšek in predsednica Komisije za mladinska vprašanja Občine Ivančna Gorica Klavdija Kastelic, ki pa so svojo odsotnost opravičili.
Po uvodnih pozdravih in predstavitvah udeležencev seje, orisu programa (za razliko od projekta, ki je omejen z določenim rokom, gre za program, katerega trajanje je nedoločeno oziroma trajno) je dr. Jermanova predstavila kazalnike zdravja v občini Ivančna Gorica, ki jih NIJZ spremlja in objavlja vsako leto. Povedala je, da je občina pri večini kazalnikov v povprečju Slovenije, da pa smo nekoliko boljši pri naslednjih kazalcih: - razvitost občine, - naravni prirast, - osnovno izobraženi odrasli, - stopnja delovne aktivnosti, - precepljenost proti pnevmokokom, - precepljenost proti OMR, - precepljenost proti DTP-Hib-IPV-hepB, - bolniška odsotnost, - pomoč na domu in nekoliko slabši pri naslednjih kazalcih: - poškodovani pri transportnih nezgodah, - presejanost v programu Zora in - precepljenost proti okužbam s HPV. Glede na podano lahko ugotovimo, da je stanje v občini Ivančna Gorica na področju zdravja zadovoljivo, je pa še veliko prostora za izboljšave, čemur je program tudi namenjen.
Za tiste, ki bi si želeli kazalnike bolj podrobno ogledati za 2025 in zadnjih 10 let, so podatki zbrani na https://obcine.nijz.si/obcine/ivancna-gorica.
Naslednja seja Programskega sveta je načrtovana za konec marca. Na njej bomo začrtali načrt dela za 2026, predvideli aktivnosti ob svetovnem dnevu zdravja, predstavili evalvacijski vprašalnik in podrobno opredelili področje sodelovanja posameznih udeležencev seje.
Matjaž Marinček, koordinator programa
POVEZANI ZA ZDRAVJE
Zbirnik informacij za krepitev zdravja v lokalni skupnosti
.jpg.jpg)
