Maja Berčon, učiteljica razrednega pouka na Podružnični šoli Višnja Gora, se v Knjižnici Ivančna Gorica predstavlja z avtorsko razstavo Med plastmi barv in občutij. Kar 22 likovnih del, ki v prostore prinašajo razigrano pomladansko vzdušje, si lahko ogledate v pritličju in nadstropju knjižnice vse do konca marca 2026.
Avtorica se v svojem ustvarjanju predaja izrazito barvitemu in čutnemu likovnemu jeziku, v katerem osrednje mesto zavzema mixmedia kot svobodna in raziskovalna tehnika. Njena dela večinoma temeljijo na abstraktnih motivih, kjer barva, struktura in plastenje pripovedujejo zgodbe brez besed ter gledalca vabijo k lastni interpretaciji in doživljanju.
Da bi ustvarjalko bolje spoznali, smo ji zastavili nekaj vprašanj.
Kdaj ste začeli ustvarjati, kakšni so bili vaši začetki, imate na svoji likovni poti mentorja?
Likovno sem rada ustvarjala že kot otrok. V osnovni šoli sem pri likovni vzgoji imela odličnega mentorja, akademskega slikarja Jožeta Megliča, od katerega sem se naučila prvih pravih osnov slikanja in risanja. V novejši dobi pa me navdihujejo umetniki, ki svoje moderne tehnike predstavljajo preko digitalnih kanalov.
Ta razstava je vaša druga samostojna predstavitev, med eno in drugo je minilo 22 let. Kako so se vaša dela spremenila in seveda, kako ste se spremenili (zrasli) vi kot ustvarjalka?
Moja prva razstava je bila pred 22-imi leti, ko mi je bilo 22 let. Takrat sem se preizkušala v upodabljanju realnih motivov, predvsem živali in ljudi, ki sem jih slikala s suhimi barvicami ali akvareli. Kasneje sem krajše obdobje slikala tudi z oljnimi barvami.
Zaradi službenih obveznosti in družine, ki je sledila temu obdobju, so bili čopiči v zasebnem življenju zares dolgo časa potisnjeni v kot. Sedaj, ko so moji otroci že samostojnejši, si med dopustom rada vzamem čas za slikanje, ki pa je precej drugačno od tistega iz moje mladosti. Danes se poslužujem predvsem tehnike MIXED MEDIA. To je likovna tehnika, kjer združujem več različnih materialov in izraznih sredstev. Razstavljene slike tako vsebujejo akrilne barve, flomastre, časopisni papir, fotografije, modelirno maso, lubje, lišaje, drevesne liste, različne strukturne paste, bleščice, odtise, šablone, perje in še in še. Takšna tehnika omogoča večplastnost in teksturo, daje občutek globine in dinamike, spodbuja svobodno, eksperimentalno ustvarjanje, motiv pogosto postane bolj čuten in abstrakten. Razstavljena dela so torej nekaj povsem unikatnega in neponovljivega.
Kako vaše delo učiteljice vpliva na vaše umetniško ustvarjanje (in obratno)?
Kot učiteljica, ki poučujem otroke na razredni stopnji, imam svojo željo po ustvarjanju povsem zadovoljeno, zato dodatnega ustvarjanja v zasebnem življenju dolgo časa nisem prav nič pogrešala. V prvih razredih osnovne šole se res ogromno ustvarja tako pri likovni umetnosti kot pri tehničnih dnevih, več let sem v šoli izvajala interesni dejavnosti risarske igrarije ter sprostitveno ustvarjalni krožek, občasno z učenci sodelujemo na likovnih natečajih, učiteljice ustvarjamo tudi različne didaktične materiale, lutke, scene, maske, ustvarjamo tudi na glasbenih področjih, kulturnih prireditvah, tako da je to vsekakor zelo ustvarjalen poklic, pri katerem človeku skoraj ne more biti dolgčas.
Ali likovno raziskovanje prenašate tudi v razred?
Vedno znova sem navdušena, česa vse so učenci v prvih razredih že zmožni, če jih učitelji (ali drugi mentorji, starši) ustrezno vodimo, navdušujemo in v njih verjamemo. Likovni izdelki so pogosto naravnost enkratni in neverjetni. Učenci včasih še sami težko verjamejo, kaj jim je uspelo, ko si ob koncu pouka ogledujejo svoj končni izdelek. In prav zaradi tega se svojega poklica učiteljice razredne stopnje ne naveličamo. Nikoli ne veš, kaj ti prinese naslednji dan, saj je čisto vsak dan drugačen, poseben, zanimiv in lep.
Razstavo si lahko ogledate v času odprtosti knjižnice. Lepo vabljeni!
.jpg.jpg)
