Na Pristavi obeležili 27. obletnico postavitve obrambno varnostnega sistema za zaščito Slovenije

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica v četrtek, 7. 9. 2017, na Pristavi nad Stično obeležilo 27. obletnico postavitve obrambno varnostnega sistema za zaščito osamosvojitve Slovenije. Slavnostni govornik na prireditvi »Pristava 1990-2017« je bil prvi vojaški duhovnik in prvi vikar Slovenske vojske msgr. dr. Jože Plut.

Uvodoma sta navzoče pozdravila župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs. Župan Dušan Strnad je dejal, da je Združenje VSO edino društvo, ki ohranja spomin na svetle čase osamosvojitve. Po njegovih besedah je potrebno gojiti spomin in učiti mlade o časih osamosvajanja Slovenije, ko je bilo potrebno izkazati veliko poguma. Župan je poudaril, da je Zbornik slovenskih domoljubni pesmi Mati domovina, ki ga je pripravil Anton Krkovič, pomemben prispevek k poglabljanju narodne zavesti pri mladih. Pesmarico domoljubnih pesmi je ob zaključku minulega šolskega leta podaril vsem šolam v ivanški občini.

Predsednik Združenja VSO Aleš Hojs pa je spomnil, da je bil uspeh vojne za Slovenijo tudi to, da je vojna minila z malo žrtvami. Po mnenju Hojsa je zelo pomembno, da se še vedno zbiramo na mestih, ki so bila ključnega pomena v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije ter s tem ozaveščamo ljudi. Hojs je opozoril tudi na problem, ki ga v krščanskem izročilu vidi določen krog ljudi – ob tem je spomnil na odzive ob blagoslovu nekaterih šol v Sloveniji. Pozval je civilno družbo in društva, da se zoperstavijo omalovaževanju osamosvojitve in krščanskega izročila.

Dr. Jože Plut se je kot slavnostni govornik zahvalim vsem, ki so sodelovali v osamosvojitvi in zbrane spomnil na takratne čase

Osrednji govornik na prireditvi je bil prvi vojaški duhovnik in prvi vojaški vikar v samostojni RS ter takratni udeleženec vojne za Slovenijo 1991, msgr. dr. Jože Plut. Na tisti čas je zbrane spomnil z besedami: “Klic k svobodi, k samostojnosti in demokraciji je bil tako močan, da mu trajno ni moglo nič nasprotovati. Pač! Nasprotovanja so bila, glasna in močna, pa tudi sistemska in tiha v ozadju in iz ozadja. Strah pred izgubo samoupravne moči pri nosilcih in njihovih dedičih je bil velik … Nekateri posamezniki, nekatere skupine in nekatere tako imenovane organizacije delovnega ljudstva so dolgo sicer nasprotovale temu klicu na mnoge načine, potem pa so se pragmatično uklonile. Ustaviti klica po svobodi, demokraciji in samostojnosti pa ni bilo več mogoče.” Plut se je vsem, ki so sodelovali pri osamosvojitvi Slovenije, tudi zahvalil: “Ne glede na to, ali je komu posameznik všeč ali ne, nekateri so v poznih osemdesetih in začetnih devetdesetih let opravili odlično delo, drugi pa ga niso. Ko so nekateri s prikritim strahom v ozadju sledili procesom z rahlo zavoro in pasivno distanco, so drugi naredili, kar je bilo takrat potrebno. Tudi možje, ki so se sestali na tej lokaciji in drugi, ki so tudi pozneje na različne načine branili samostojnost. Pripraviti celoten proces osamosvajanja ni mala stvar. Predvideti mnogo potrebnih razsežnosti, vključno z obrambno … Nedvomno gre vsem, ki so na različnih področjih (duhovnem, kulturnem, gospodarskem, političnem, varnostnem, obrambnem …) naredili odločilne korake ob pravem času, neizmerno priznanje. Čestitka in hvala!”

V kulturnem programu je z domoljubno pesmijo sodelovala Vokalna skupina Šentviški slavčki iz Šentvida pri Stični. Na prireditvi so bili prisotni tudi praporščaki Združenja VSO.

Kaj se je zgodilo 7. septembra 1990 na Pristavi?
7 septembra 1990 so se na Pristavi tajno in skrito javnosti srečali Janez Janša, tedanji obrambni minister, Igor Bavčar, tedanji notranji minister, Tone Krkovič, načelnik Manevrske strukture narodne zaščite, Vinko Beznik, poveljnik specialne enote policije in Jože Kolenc, poveljnik posebnih enot policije. Na tem sestanku so sprejeli odločitev, da se obrambno varnostno strukturo, ki je nastajala, poveže na vseh ravneh in zagotovi enoten sistem poveljevanja ter koordiniranja vseh priprav na slovensko osamosvojitev. Dejansko je šlo za bojni načrt, ki bi ga uporabile slovenske obrambne enote v primeru agresije JLA. Načrt je bil dejansko tudi izveden, v času osamosvojitvene vojne junija in julija 1991.

Prispevek povzet po prispevku objavljenem na spletni strani VSO.