S slovesno otvoritvijo Čebelnjaka Kranjske čebele in parka medovitih rastlin, se je v Višnji Gori začela čebelarska zgodba, ki je povezana z uvodom v praznovanje prvega Svetovnega dne čebel in 540 – letnico pridobitve mestnih pravic Višnje Gore. Njegova postavitev je pomemben del nastajajočega obeležja kranjski čebeli v Višnji Gori, ki bo v povezavi z bodočo Hišo kranjske čebele v stavbi nekdanje šole, zanimiv turistični produkt in učna ustanova.
Občina Ivančna Gorica je skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije in SID banko v starem mestnem jedru uredila park medovitih rastlin s čebelnjakom Kranjske čebele. Z njim želi poudariti tesno povezanost Višnje Gore s Kranjsko čebelo (sivko), kot eno najbolj prepoznavnih čebeljih vrst v Evropi. Prav na bližnjem gradu Podsmreka je v 19. stoletju delala družina Rothschütz, ki je z naprednim čebelarjenjem in trgovanjem poskrbela, da si je kranjska čebela uspešno utirala pot v svet.
Na tiskovni konferenci pred odprtjem čebelnjaka je župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnadpovedal, da se danes začenja nova čebelarska zgodba v občini Ivančna Gorica. »Projekt zajema prenovo starega mestnega jedra v Višnji Gori in obeležje kranjski čebeli. V bližnji prihodnosti bo prenovljen objekt stare šole v Višnji Gori, katero bomo poimenovali Hiša kranjske čebele. Vse vsebine bodo posvečene kranjski čebeli, hiša pa bo med drugim pomenila tudi nekakšno vstopno turistično točko v občino. Znotraj se bo nahajal še Turistično informacijski center, kavarna, razstavni prostori, hostel in tisto kar je najpomembnejše – Muzej kranjske čebele. Načrtujemo sodoben, interaktiven muzej, ki bo z novimi pristopi ponudil strokovno podkovane informacije o posebnostih in pomenu kranjske čebele, ter hkrati ponudil čim bolj atraktivno doživetje čebel«, je povedal Strnad. Meni še, da celoten projekt čebelje zgodbe za ivanško občino pomeni velik korak naprej tako na gospodarskem kot turističnem področju. Staremu mestnemu jedru in celotni Višnji Gori pa hitrejši razvoj, vrnitev življenja v mestno jedro in možnost dodatnega zaslužka domačim ljudem.
Sredstva za postavitev tipičnega slovenskega čebelnjaka, namenjenega kranjski čebeli, je namenila SID banka, ki je poleg tega prispevala tudi k uresničitvi novih priložnosti ter spodbud za razvoj mladih slovenskih in mednarodnih čebelarjev. »Veseli smo, da lahko SID banka sodeluje pri ozaveščanju o pomembnosti čebel ter tudi njihovemu ohranjanju. Kot spodbujevalna, razvojna in izvozna banka, spodbujamo sonaraven vključujoč trajnostni razvoj Slovenije ter razvoj konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Prav naša naravnanost na so-naravo in vključujoč trajnostni razvoj Slovenije, ki ju brez čebel ne bi bilo, je botrovala k donatorstvu gradnje čebelnjaka v rojstnem kraju kranjske čebele,« je ob tej priložnosti povedal mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke in nadaljeval: »S tem se naše sodelovanje ne zaključuje, saj se z občino Ivančna Gorica dogovarjamo o odkupu izdelkov, ki bodo ustvarjeni iz izdelkov prebivalk čebelnjaka, ki jih bomo namenili za darila poslovnim partnerjem.«
Najbolj zaslužen in pobudnik, da so združeni narodi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel, je vsekakor predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki meni, da svetovni dan ni namenjen zgolj praznovanju ampak predvsem zavedanju izjemnega pomena čebel za preživetje človeka. »20. maj je namenjen prav temu, da se svet zgane in da se od besed preide k dejanjem. Čebelam je treba pomagati takoj in zdaj! Barva vlade čebel ne zanima, saj hrano potrebujemo vsi, in to na glede na politično, versko, rasno ali katero koli drugo pripadnost.« Dejal je, da je vesel projekta Hiša kranjske čebele in da res podpira predlog, da bi se del slovenske čebelarske akademije izvajal v njej. Ob zaključku je dodal, naj bodo čebelarji ponosni na svoje delo, saj je čebelarstvo posebno poslanstvo, na katerega smo lahko vsi upravičeno ponosni.
Čebelnjak bo poleg izobraževanja, služil tudi kot reprezentativni objekt, namenjen protokolarnim obiskom Slovenije ter mednarodnim obiskom iz celega sveta. Postavljen je iz masivnega lesa v velikosti 4 x 5 metrov, vsebuje dvajset panjev v barvni podobi donatorja, panje pa krasijo poslikane panjske končnice izpod rok učencev Osnovne šole Stična, ki predstavljajo Jurčičevo delo Kozlovske sodbe v Višnji Gori. Skrbnika čebelnjaka bosta Alojz Miklič in Franc Bobnar, čebelarja iz Višnje Gore in člana Čebelarskega društva Stična. Zbrane je v imenu domačih čebelarjev nagovoril predsednik ČD Stična Alojz Janežič. Park medovitih rastlin je uredila in v celoti financirala Občina Ivančna Gorica, zasnoval pa ga je Tomaž Bavdež, mednarodni oblikovalec vrtov in krajine iz Šentvida pri Stični.
Svečano otvoritev so z bogatim kulturnim programom popestrili najmlajši iz Vrtca Polžek Višnja Gora, učenci Podružnične šole Višnja Gora, Višnjanski fantje in pevec Marko Vozelj. Blagoslov sta opravila višnjanski župnik Slavko Judež in pater Avguštin iz stiškega samostana, ki je tudi čebelar.
Prav na dan otvoritve smo v knjižnici Ivančna Gorica prisluhnili predstavitvi knjige z naslovom Kranjska čebela in čebelarji družine Rothschütz, katere avtor je prof. dr. Andrej Šalehar. Knjiga vsebuje zakladnico novih informacij in raziskovanj in tako predstavlja našo pomembno dediščino.
