V predpraznični številki Klasja je bil objavljen tudi pogovor z županom Dušanom Strnadom. V njem se je župan dotaknil aktualnih razmer v zvezi s potekom epidemije in cepljenjem v občini Ivančna Gorica. Beseda je tekla tudi o iztekajočem letu, ki ga je zaznamovalo v naši občini obeleževanje Jurčičevega leta in nekatere večje pridobitve, kot je Hiša kranjske čebele v Višnji Gori. Župan je spregovoril še o nekaterih načrtih v letu 2022, pa tudi o njegovem pogledu na prehojeno pot slovenske države. Župan tudi razkriva, kako so se na božično-novoletne praznike pripravili z domačini v Kriški vasi.
Vabljeni k branju intervjuja, ki ga objavljamo tudi na občinski spletni strani.
Letošnji božično-novoletni prazniki so ponovno zaznamovani z virusom. Kako komentirate podatke o številu okuženih in precepljenih v naši občini?
Pred enim letom smo bolezen/virus poznali bistveno slabše kot danes in vse upe polagali v znanstvenike oziroma cepivo, ki so ga pospešeno pripravljali. Verjeli smo, da bo cepljenje virus zaustavilo in da bomo v novem letu lahko zopet normalno zaživeli ter se posvetili delu, druženju in prostočasnim aktivnostim brez omejitev. Cepivo smo dobili v zadostnih količinah, kljub temu pa smo sredi novega vala okužb. Bolnišnice so polne, ljudje hudo zbolevajo, mnogi tudi umrejo. Razlog je v tem, da se je doslej premalo ljudi odločilo za cepljenje. Tudi v naši občini ni nič boljše. Upam, da bo oziroma je teden cepljenja bolj uspešen od dosedanjih povabil oziroma pozivov k cepljenju in da bomo končno dosegli zadostno precepljenost.
Kaj bi sporočili tistim občankam in občanom, ki še oklevajo in se še niso cepili?
Sam zaupam zdravstveni stroki in sem med prvimi že prejel tretji poživitveni odmerek. Prav tako sem se cepil proti sezonski gripi. Vedno brez posebnih stranskih učinkov. Vesel sem, da sem imel to možnost in da na ta način prispevam k temu, da se bomo kot družba virusa rešili v bližnji prihodnosti. Občankam in občanom, ki ste se že cepili, se zahvaljujem in pozivam necepljene, da ovržejo strahove in se cepijo. Prav tako se zahvaljujem zdravnikom in drugemu medicinskemu osebju za požrtvovalnost in nesebično delo v tem težkem času.
Iztekajoče se leto je za našo občino prav posebno, saj je na vašo pobudo vlada razglasila vseslovensko leto Josipa Jurčiča, pred kratkim pa je v naši občini zaživela velika pridobitev, Hiša kranjske čebele. V ohranjanju naše kulturne dediščine torej tudi vi vidite velik potencial. Je to lahko razvojna priložnost?
Pobuda je pravzaprav prišla s strani ivanških kulturnikov in šolnikov ter domačinov z Muljave, ki so menili, da je treba pomembne obletnice iz Jurčičevega življenja in dela primerno obeležiti. Predvsem pa so s to pobudo želeli Jurčiča ponovno približati Slovencem in Slovenkam ter jih spomniti, kako pomemben je bil naš rojak za ohranitev slovenskega jezika, kulture in naroda. Pobudo sem seveda z veseljem sprejel in jo prenesel odločevalcem. Vesel sem, da sta nam Ministrstvo za kulturo RS in Vlada Republike Slovenije prisluhnila in leto 2021 razglasila za vseslovensko Jurčičevo leto. Vsi pobudniki smo presenečeni in izjemno veseli številnih aktivnosti, ki so se že zgodile tako v domači občini kot v domovini in zamejstvu v spomin in na čast Josipa Jurčiča. 
Za stavbo opuščene osnovne šole v mestnem jedru Višnje Gore smo dolgo iskali vsebino, ki bi nadaljevala njeno dolgoletno poslanstvo obenem pa pomagala k ohranitvi starodavnega mesta in vrnila življenje vanj. Menim, da nam je s Hišo kranjske čebele – Apilab središčem sodobnih tehnologij to v celoti uspelo. Obenem pa smo iz pozabe iztrgali po krivici zamolčano družino Rothschütz, ki je za slovensko in svetovno čebelarstvo izjemno pomembna in je delovala v bližnjem gradu Podsmreka ter ima velike zasluge za odkritje in prepoznavnost kranjske sivke, druge najbolj razširjene vrste čebel na svetu. Dejstvo, da je torej Višnja Gora »rojstni kraj« kranjske sivke, pa želimo izkoristiti tako v turističnem kot tudi v gospodarskem smislu. Podjetniške priložnosti so torej velike, nekaterih sodobnih veščin in novih pristopov pa se bodo sedanji in bodoči podjetniki lahko naučili prav v tej hiši.
Grad Podsmreka je po drugi svetovni vojni doživel številne krivice in udarce, ki so pripomogli k temu, da je danes razvalina. Kljub temu na občini iščemo rešitve, da bi ga prenovili in obudili. Nekaj idej imamo, morda pa kakšna uspe tako uspešno kot je uspel projekt Hiše kranjske čebele.
Verjetno vam novih izzivov ne manjka. Ključno pri realizaciji takšnih projektov pa je tudi zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev. To se je izkazalo tudi pri projektu Hiše kranjske čebele, prav tako je bila sofinancirana tudi izgradnja kolesarskih povezav in še bi lahko naštevali.
Menim, da je bila odločitev za samostojno Občino Ivančna Gorica zelo dobra odločitev. Občina Ivančna Gorica je začela praktično iz nič, zgraditi je bilo potrebno skoraj vso infrastrukturo in vzpostaviti organe odločanja in upravljanja. Hitro se je vzpenjala po lestvici najbolj razvitih slovenskih občin, danes je med prvih dvajset z odličnimi izgledi za nadaljnji vzpon po tej lestvici. Pošteni opazovalci bodo pritrdili, da smo velike razvojne korake naredili ravno v zadnjih enajstih letih, odkar vodim to občino. Zaslug seveda še zdaleč ne pripisujem samo sebi, saj mi je v teh letih uspelo okoli sebe zbrati sposobne ljudi, ki hočejo delati v dobro skupnosti. V prvi vrsti občinska uprava, takoj nato člani svetov krajevnih skupnosti, pa številni prostovoljci v društvih in zvezah društev. Zelo dobro sodelujemo tudi s šolami in vrtcem pa tudi s kmeti, obrtniki in podjetniki ter Stiškim samostanom in župnijami.
Brez denarja seveda ne gre, zato veliko truda vlagamo tudi v zagotavljanje potrebnih sredstev za izvajanje programov in za nove investicije. S sredstvi ravnamo gospodarno in smo še vedno skoraj nič zadolženi. Še nedolgo nazaj je bilo finančno stanje slovenskih občin bolj slabo, saj je oblast na nas gledala kot na strošek in ne kot na partnerje. Na naše veliko veselje se je to z vlado Janeza Janše bistveno spremenilo in občine smo dobile precej več denarja tako za izvajanje programov kot tudi za investicije. Olajšan pa je tudi dostop do evropskih in državnih sredstev za projekte in investicije.
Kakšni projekti pa pridejo na vrsto v prihajajočem letu 2022 oz. se še kje nadejate sofinanciranja države in EU?
V letu 2022 bodo v občini Ivančna Gorica v ospredju tri velike investicije. Za novi vrtec v Šentvidu pri Stični smo pred kratkim že dobili gradbeno dovoljenje. Upam, da pri izbiri izvajalcev ne bo zapletov in da se bo gradnja začela zgodaj spomladi. Tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je tudi izgradnja centralnega občinskega športnega parka pri šolskem centru v Ivančni Gorici, tik pred izbiro izvajalca pa smo tudi za izgradnjo zahodne obvoznice Ivančne Gorice. Začeli bomo tudi z gradnjo vodovodov Ravni Dol, Obolno in na Viru pri Stični ter kanalizacije v Spodnji Dragi. V načrtu je še veliko drugih, manjših projektov po celotni občini. V januarju 2022 bo občinski svet sprejemal rebalans proračuna, ki bo rekorden tako po odhodkih kot tudi po prihodkih. Da bo temu v primeru prihodkov res tako, se bomo potrudili s prijavami na številne najavljene razpise in verjamem, da bomo uspešni. Pri prijavah na razpise poleg lastnih moči v občinski upravi računamo tudi na sodelavce iz skupne občinske uprave G5.
Leto 2021 je bilo tudi leto spominjanja na 30 let slovenske samostojnosti. Tudi Občina Ivančna Gorica je ta jubilej dostojno obeležila. Sami vedno poudarjate pomen nastanka samostojne in demokratične Slovenije. Kako jo pa doživljate danes, po 30 letih?
Spomin na čas izpred tridesetih let, ko smo Slovenci končno dosanjali tisočletne sanje in si priborili samostojno in neodvisno državo Slovenijo, je zame eden najmočnejših in najlepših spominov v življenju. Kako smo bili veseli in hvaležni ljudem, ki so nam to omogočili. Potrebnega je bilo veliko poguma, sposobnosti in znanja teh ljudi, da so stopili v prve bojne vrste in v vojni za Slovenijo zmagali. Kar nekako žalosten sem, da se danes na te svetle čase slovenske zgodovine ne gleda z dovolj spoštovanja in hvaležnosti. Vseeno verjamem, da se bo tak odnos spremenil in da bo to obdobje slovenske zgodovine dobilo ustrezno mesto tudi v šolskih učbenikih in programih. V občini Ivančna Gorica smo 30. letnico proslavili s tradicionalno prireditvijo in mašo za domovino pri cerkvi Sv. Duha na Polževem. V trajen spomin na prvo sveto mašo na bojnih položajih, ki je bila 4. julija 1991 med Zgornjo Drago in Malim Hudim, pa smo skupaj z Ministrstvom za obrambo in Vojaškim vikariatom slovenske vojske postavili spominsko obeležje pri cerkvi Svetega Jožefa v Ivančni Gorici.
Tako kot za odločitev o samostojni Občini Ivančna Gorica sem tudi glede odločitve o samostojni in neodvisni državi Sloveniji prepričan, da smo Slovenci takrat sprejeli pravo odločitev. V Sloveniji se živi bolje kot kadarkoli doslej, naša država pa spada med najbolj varne za življenje na svetu.
Dovolite, da malo pokukamo še v vaše delo takrat, ko niste v službi. V vaši domači Kriški vasi ste bili minule tedne s sovaščani zelo pridni. Nam lahko poveste, kaj ste pripravili?
V današnjem času je tempo življenja tako hiter in pester, da se skoraj nimamo več časa ukvarjati niti z družinskimi člani, kaj šele s sosedi in prijatelji. V Kriški vasi na to gledamo malo drugače in organiziramo različne dogodke, da se lahko vsaj občasno srečamo in pogovorimo. Enega takih smo se lotili pred tremi leti in postavili prve jaslice na prostem v središču vasi. Odziv vaščanov in drugih obiskovalcev je bil izjemen, zato smo se odločili nadaljevati. Že lani smo jaslice precej nadgradili, letošnje pa so še večje in vsebinsko bogatejše. Pri pripravi so sodelovale vse družine iz vasi. Po tradiciji se bomo ob jaslicah prvič zbrali 23. decembra zvečer, ogled pa bo mogoč do svečnice. Vabljeni.
Naj vam na tem mestu v imenu uredništva in naših bralcev izrečem tudi čestitke ob nedavnem rojstnem dnevu in okroglem življenjskem jubileju. Obletnice so nekakšne prelomnice, ko delamo neke vrste »obračun«. Kaj pa razkriva vaš pogled naprej?
Hvala za čestitke. Vesel sem, da sem jih prejel res veliko. Iskrenih in prijaznih. Na žalost ali pa na srečo je tako, da nihče od nas ne more ustaviti časa. Čim starejši je človek, čas teče še hitreje. Tudi pri meni je tako. Če bi mogel, bi kakšno stvar verjetno napravil drugače kot sem jo, vendar ničesar ne obžalujem. Najbolj sem vesel svoje družine in treh otrok, ki so si vsi tudi že ustvarili lepe družinice in so v življenju uspešni. Zadnjih pet let vsako leto v našo razširjeno družino pride vnukinja ali vnuk, kar me zelo veseli. Nič nimam proti, če se bo to še nekaj let nadaljevalo. Tudi aktivnih delovnih let se mi je že kar precej nabralo. Kjer koli in kar koli sem delal, pa naj bo to službeno ali prostovoljno, sem se vedno trudil delati v skupno dobro, v dobro kolektiva ali skupnosti.
V prihodnost gledam z optimizmom. Pri tem imam seveda še kar nekaj ciljev in želja, vendar o tem kdaj drugič.
Spoštovane občanke in občani. Kljub vsem tegobam v zvezi z epidemijo sem prepričan, da v naslednjem letu prihajajo za vse nas dobri časi. Le vsi skupaj se moramo potruditi, da bo temu tako. Si pomagati in delati v skupno dobro. Želim vam vesele božične praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti in srečno v letu 2022.
Pogovor pripravil Matej Šteh
