Na današnji dan pred tridesetimi leti so na Pristavi nad Stično akterji vzpostavitve Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) Janez Janša, Igor Bavčar, Tone Krkovič, Jože Kolenc in Vinko Breznik, sprejeli prvi tajni načrt bojne uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA.
Na vrhu Pristave nad Stično so 30. obletnico sestanka akterjev s prireditvijo obeležili v nedeljo, 6. septembra 2020. Med visokimi gosti včerajšnje slovesnosti so bili predsednik republike
Borut Pahor, predsednik Vlade RS
Janez Janša, predsednik Državnega sveta
Alojz Kovšca, nekateri ministri osamosvojitvene vlade in drugi vidni predstavniki tedanje politike.
Zbrane je na začetku pozdravil
župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki je izrazil upanje, da tudi takšni dogodki pripomorejo k širšemu zavedanju pomena dogodkov, ki so pripeljali do osamosvojitve države.
Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in notranji minister
Aleš Hojs je v nagovoru izpostavil, da tisti, ki so se pred 30 leti zbrali na tem mestu, niso razmišljali o tem, kaj bodo pozneje postali. Vsi so razmišljali le o tem, kaj je treba narediti, da ustrezno zavarujemo naslednje korake osamosvojitve, je dejal.
V slavnostnem nagovoru je
premier in nekdanji obrambni minister Janez Janša med nauki iz tedanjega časa opozoril na pomen sodelovanja in medsebojnega zaupanja med ljudmi različnih političnih prepričanj in tudi zavedanja, da si moramo v kritičnih trenutkih znati pomagati sami.
»Načrt, ki je bil tukaj potrjen za primer zavarovanja Slovenije ob sprejemanju prvih korakov v smeri osamosvojitve, je bil v dveh ključnih točkah praktično realiziran junija 1991, ko smo bili dejansko napadeni,« je v nagovoru udeležencem pojasnil Janša.
Nauk osamosvojitvenega časa je večenPodrobneje je predstavil tedanje dogajanje in razmere, v katerih so se ključni akterji pripravljali na morebitno agresijo JLA. Iz teh dogodkov pa je po njegovih besedah mogoče razbrati tudi nauke za današnji čas. Spomnil je, da so tedaj prvič jasno opredelili JLA kot potencialnega agresorja. »V življenju je tako, da stvari lahko spreminjaš šele takrat, ko jih ne le realno vidiš, ampak si jih sposoben tudi javno prepoznati kot takšne,« je ponazoril. Razvoj je državo v zadnjih 30 letih kljub veliko stranpotem in razočaranjem vendarle pripeljal v okolje, ko okrog nas ni sovražnikov in je Slovenija članica EU in Nata. »Zunanje okolje kljub vsem težavam še nikoli v zgodovini našega naroda ni bilo tako ugodno za naš razvoj, kot je bilo v zadnjih desetletjih,« je ocenil Janša.
Kljub temu pa nas je spomladansko dogajanje z epidemijo oz. pandemijo novega koronavirusa streznilo. Takrat smo se po njegovih besedah znebili iluzije, da smo pa zdaj varni, da se nam ne more nič zgoditi in da nam bodo, tudi če bi se nam kaj zgodilo, vsi pomagali. »Tako kot leta 1990 smo bili nekaj tednov popolnoma sami,« je spomnil in dodal, da je potrebno delovati tudi v tej smeri, da si moramo biti sposobni pomagati tudi sami. »Nauk tega časa je pravzaprav večen,« je dejal Janša in spomnil na politične razprave o potrebnem posodabljanju Slovenske vojske.
Še eden naukov tedanjega časa pa so sodelovanje in medsebojno zaupanje med ljudmi različnih prepričanj. Pet udeležencev tedanjega sestanka po besedah Janše namreč »niti približno ni bilo istih političnih prepričanj«. Prav sodelovanje in medsebojno zaupanje pa sta bili po njegovih besedah med ključnimi elementi, da je osamosvojitev uspela.
V kulturnem programu so nastopili pesnik Tone Kuntner, Trobilni kvintet Orkestra Slovenske vojske ter pevski zbor pevcev iz občine Ivančna Gorica, pod taktirko Robija Markoviča.
