V Višnji Gori je v sredo, 3. novembra 2021, potekalo slovesno odprtje Središča inovativnih tehnologij APILAB – Hiša kranjske čebele, ki je prva doživljajska zgodba kranjske sivke v Sloveniji. Gre za edinstven preplet podjetništva in čebelarstva, sodobne tehnologije z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine, inovativnih pristopov in tradicije.
Objekt nekdanje stare šole v Višnji Gori, ki bdi nad slikovitim srednjeveškim trgom, je postala prva slovenska hiša z imenom kranjske čebele. Pripoveduje zgodbo slovenske avtohtone in druge najbolj razširjene čebelje vrste na svetu. Matice kranjske sivke je v svet poslal prav podjetni Emil Rothschütz iz bližnjega gradu Podsmreka, njegov oče, dr. Filip Rothschütz, pa je prvi popisal kranjsko sivko. Središče inovativnih tehnologij ApiLab – Hiša kranjske čebele je postala poučen labirint, ki ga je navdihnil čebelji svet in prostor za snovanje idej ter podjetniških poletov v občini Ivančna Gorica in širše. V hiši bo obiskovalec lahko pokukal v žive panje s kranjsko sivko in preko digitalnih orodij spoznal delo družine Rothschütz, zagotovo pa bo vznemirljivo prespati v panju – inovativnih nastanitvenih kapacitetahah čisto na vrhu hiše, kjer so sobe zasnovane v obliki lesenih satnih celic. Investicijo je vodila Občina Ivančna Gorica, naložbo pa sta sofinancirali Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
Ob odprtju je slavnostni govorec predsednik Vlade Republike Slovenje Janez Janša poudaril, da je šlo v Višnji Gori za izjemno zahteven projekt. Veseli ga, da je objekt nekdanje stare šole dobil namen, kjer se povezujeta tradicija in prihodnost. »Vsebina, ki ste jo zelo posrečeno združili v tej stavbi in opremi, omogoča tako spomin in ukvarjanje z dejavnostjo, ki ohranja življenje kot tudi usposabljanje za nove tehnologije«, je povedal Janša v nagovoru. V nadaljevanju se je zahvalil »motorju« projekta županu Dušanu Strnadu in predsedniku Čebelarske zveze Boštjanu Noču, ki sta združila moči in za Slovenijo naredila nekaj kar bomo lahko pokazali znotraj naše dežele kot tudi preko meja še dolgo v prihodnosti. Povedal je še, da so za realizacijo projekta združili občinska, državna in evropska sredstva ter Hiši kranjske čebele zaželel veliko marljivih pa tudi radovednih in radoživih obiskovalcev.
Župan Dušan Strnad je povedal, da je vrata odprla ustanova, ki bo delovala kot prepelet sodobne tehnologije z namenom ozaveščanja o pomenu opraševalcev s poudarkom na kranjski sivki. Poleg tega bodo podjetniki in ostali zainteresirani v hiši deležni številnih predavanj, usposabljanj in delavnic. Omogočen je tudi dostop do sodobne 3D tehnologije. V zgradbi so tudi nastanitveni moduli, ki so nekaj posebnega in kavarna medarna, kjer se bodo meščani Višnje Gore in obiskovalci lahko podružili. »Skratka namen je, da se v hiši vrvi kot v panju tako obiskovalcev kot inovativnih idej. Nadvse ponosen sem na ta velikanski skupni uspeh. Verjamem, da bo projekt pripomogel k še hitrejšemu razvoju Občine Ivančna Gorica in da bo tudi po njegovi zaslugi življenje v naši občini še naprej Prijetno in domače.«
Odprtja sta se udeležila tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek in kohezijski minister Zvonko Černač. Prav slednjima se je župan Strnad zahvalil za posluh države pri projektu. Župan se je zahvalil še zaposlenim v občinski upravi, ki so več mesecev bdeli nad projektom, vodstvu Čebelarske zveze Slovenije, Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije ter številnim izvajalskim podjetjem. Zahvala je izrekel tudi donatorjem muzejskih predmetov - družini Koželj in Čebelarskemu muzeju Radovljica, kot tudi prebivalcem mestnega jedra Višnje Gore, ki so imeli posluh in razumevanje v času gradbenih del.
Minister Počivalšek je po ogledu notranjih prostorov povedal, da gre za večplastno pridobitev, ki na edinstven način predstavi kranjsko čebelo. Po njegovih besedah ima čebela tudi gospodarski pomen, saj je naše ljudstvo zaslužno za rast gospodarstva, tako kot so čebele marljive in delovne. Veseli ga da je ministrstvo sodelovalo pri projektu. V veliki meri kranjska čebela prispeva k temu, da na zemlji sploh obstaja življenje. »Veseli me, da smo prav v Sloveniji bili tisti, ki so na pobudo čebelarske zveze in vseh državnih služb, Združeni narodi razglasili, da je 20. maj dan čebel. To je ena od pomembnih zgodb, ki bo dala dodaten zagon, kot tudi tukaj v Višnji Gori in v občini Ivančna Gorica. Čebela je na nek način tudi zaščitni znak Slovenije. Verjamem, da bomo s takimi zgodbami naredili še veliko dobrih turističnih ponudb in tudi tukaj za Višnjo Goro lahko rečem, da je to nekakšna božja pot za našo kranjsko čebelo.«
Predsednik ČZS Boštjan Noč je prepričan, da bo preko te hiše naša čebela še bolje predstavljena naši in tuji javnosti. Hiša na edinstven in zelo sodoben način predstavi čebelo in čebelarstvo nasploh. »Prepričan sem, da bo v hiši kranjske čebele vsakdo našel nekaj zase in da bo obisk le te pustil trajen in neizbrisljiv pečat. Moja želja je, da bo hiša središče izobraževanj s področja čebelarstva za okoliške čebelarje in tudi širše. Izziv bo tudi izkoristiti podjetniški potencial med čebelarji, saj Središče inovativnih tehnologij ApiLab le to tudi omogoča«. Celotni ekipi Zavoda za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica, ki bo upravljal z objektom, želi uspešno upravljanje hiše, saj je predstavljati kranjsko čebelo odgovorno a tudi ponosno delo. Prisotnim čebelarjem Čebelarskih društev Stična in Krka-Zagradec je še povedal, da so lahko ponosni, da živijo v občini, kjer se bo odslej preko Hiše kranjske čebele predstavljala naša čebela, enak ponos pa je izrekel tudi vsem slovenskim čebelarjem. »Kranjska čebela je pač ena in edina, enostavna naša- slovenska«, je zaključil Noč. Ob tej priložnosti pa je županu Dušanu Strandu in direktorici Zavoda Prijetno domače, ki bo upravljal s Hišo kranjske čebele podaril brezplačni tečaj za čebelarje začetnike.
Dogodka se je udeležila tudi mag. Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, ki je izpostavila pomembnost pridobitve ne samo za občino Ivančna Gorica, temveč tudi za Ljubljansko urbano regijo in Slovenijo: »Spodbujanje podjetništva in inovativnih pristopov v regiji je eden izmed ključnih ciljev agencije, zato smo izredno veseli, da je Api Lab – Hiša kranjske čebele odprl svoja vrata tako inovacijam kot ohranjanju kulturne in naravne dediščine, kar je izrednega pomena za celotno regijo in seveda tudi Slovenijo. Projekt, ki je bil sofinanciran v okviru inštrumenta regionalne politike »DOGOVORA ZA RAZVOJ REGIJ«, je ob tem odličen pokazatelj uspešnosti in učinkovitosti tega inštrumenta. Ta je za nadaljnji pameten in trajnostni razvoj tako Ljubljanske urbane regije kot vseh 25 občin in drugih deležnikov v regiji nujno potreben tudi v finančni perspektivi 2021–2027« je še poudarila.
V kulturnem programu otvoritvene svečanosti so se predstavili kulturni ustvarjalci različnih generacij; Pevski zbor Podružnične šole Višnja Gora, Vokalna skupina Višnjanski fantje in domačin Marko Vozelj. Blagoslov je opravil stiški opat Maksimilijan File.
