Ob zaključku šolskega leta smo na občino prejeli zajetno poročilo celoletnega bralnega projekta »Že berem sam«, ki je podprt z občinskimi sredstvi, župan sam pa sodeluje in ga podpira kot promotor branja. (Tudi zato smo med drugim prejeli naziv »Branju prijazna občina«.) Ko drugošolci osvojijo branje, so sprejeti med bralce in na sklepni slovesnosti od župana prejmejo zelene majice z napisom »Že berem sam«. Na njih je tudi lik Zelenega bralčka. (To pomeni, da mora še malo dozoreti.) Vse to pa je le zaključek nečesa večjega, kar je potekalo vse leto v 12. razredih z 213 otroki in ne le razdeljevanje majic. Gre za pravo iniciacijo v bralce.
V projektu sodeluje namreč vsa skupnost: seveda najprej drugošolci, ki se učijo brati, potem knjižničarji, ki projekt vodijo in vsak razred skozi leto obiščejo do trikrat; letos so opravili štirideset obiskov. Tu so še starši, ki se učijo, kako izvajati bralno vzgojo in jo tudi izvajajo doma, ključnega pomena pa so učiteljice, ki so z otroki vse leto in ki razvijajo res inovativne modele bralne vzgoje. To je bila tudi osnovna ideja knjižnice in občine, da dajo šolam neko spodbudo v obliki majice, idejo in pravljico o Zelenem bralčku in obiske s knjižno in knjižnično vzgojo, s palčkom, županom ter urami pravljic, ostalo pa naj bi zaživelo iz »duše, domišljije, lastnih idej«.
Tako v poročilu lahko beremo, da se ponekod v Zelenega bralca preoblečejo, drugod so izdelali lutke, te lutke otroke spremljajo povsod. Zeleni bralec gre z družinami v knjižnico, doma z njimi bere, skupaj gredo na igrišče, otroke pa v šoli spremlja celo pri matematiki , angleščini ali telovadbi. Z njim otroci praznujejo rojstne dneve, bralček se je udeležil celo pustnega rajanja in podobno.
Ponekod so izdelali bralne mape Zelenih bralcev, bralčka so drugošolčki risali, izdelovali, se z njim fotografirali, mu pisali, izdelovali so svoje knjige, pisali zgodbice, pesmi, postavljali knjižne razstave, obiskovali knjižnice, veliko seveda pa so mu tudi brali. Ponekod se v Zelenega bralčka preoblečejo in glasno berejo sošolcem, bere se jim tudi medgeneracijsko. Glasno branje je zelo pomembno.
Knjižničarji otroke obiskujejo z namiznim gledališčem, učijo jih bontona, izvajajo knjižno in knjižnično vzgojo. Ob zaključku leta in projekta so od njih vsi drugošolci za v počitniške knjige prejeli še knjižne kazalke z likom Bralnega Palčka na krmi knjižne ladje, kako osvaja svet. Na njih je 10 otrokovih bralnih zapovedi za starše, vsaj kakšna naj se vas dotakne.
10 OTROKOVIH BRALNIH ZAPOVEDI STARŠEM1. Kupi mi kdaj kako knjigo.
2. Naroči me na otroški časopis ali revijo.
3. Naredi mi knjižno polico.
4. Pojdiva skupaj v knjižnico.
5. Pomagaj mi izbirati dobre vsebine na vseh medijih.
6. Ugasniva kdaj ekran in mi glasno beri.
7. Povej mi pesem, izštevanko, postavi mi uganko, zabavaj me z zgodbo.
8. Naj te večkrat vidim, kako bereš sam.
9. Pogovarjajva se o prebranem.
10. Beriva vse življenje, da bova več razumela in skupaj rastla.