Napotki za varno kurjenje kresov

30. 4. 2019 50
Vsako leto, predvsem na predvečer prvega maja, po Sloveniji zagori na stotine kresov. Kurjenje kresov si predstavljamo predvsem kot prijeten kulturni ali družabni dogodek, vendar pa lahko prinaša tudi nevarnost za nastanek požara v naravi.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Slovenije, Civilna zaščita in Gasilska zveza Ivančna Gorica obveščajo organizatorje javnih prireditev s kresovanjem ter vse druge, ki bodo v naravnem okolju ob prvomajskih praznikih kurili kresove, da morajo pri tem upoštevati predvsem naslednje napotke, omejitve in prepovedi:
  • prostor okoli kurišča kresa mora biti očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v obsegu enega metra od roba kresa;
  • če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi materiali (npr. s peskom, kamni, opeko ali kovino);
  • kres mora biti ves čas pod nadzorom odrasle osebe;
  • ob vetrovnem vremenu kresa ni priporočljivo prižigati, če pa kres že gori, je treba kurjenje kresa prekiniti;
  • pri kurjenju kresov je priporočljivo uporabiti čim bolj suh les, prepovedano pa je uporabljati nevarne, vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi ter kuriti odpadke;
  • po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico povsem pogasiti, priporočljivo je kurišče prekriti z negorljivim materialom (npr. s peskom ali zemljo);
  • na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti skladno z Zakonom o varstvu pred požarom zagotovljeni ustrezni ukrepi, zlasti požarna straža, ki pa jo lahko izvajajo le gasilci;
  • če kres povzroči požar v naravnem okolju, je treba na telefonsko številko 112 o tem takoj obvestiti pristojni regijski center za obveščanje, ki bo na mesto požara napotil krajevno pristojne gasilske enote;
  • v primeru razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja kurjenje kresov v naravnem okolju ni dovoljeno.
Dodatne zahteve v zvezi s kurjenjem v gozdu, tudi s kurjenjem kresov, določajo tudi predpisi o gozdovih (npr. Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09, 31/16)). Tudi občine lahko s svojimi predpisi določijo še dodatne pogoje, omejitve oziroma prepovedi kurjenja, tudi kurjenja kresov v naravnem okolju, ali/in omejitve ter prepovedi širijo iz naravnega tudi v druga okolja (npr. v bivalno okolje), kar je vse treba pri kurjenju kresov tudi upoštevati. Prav tako lahko dodatne omejitve ali prepovedi veljajo za določena posebej zavarovana območja. Zato se je treba pred pričetkom aktivnosti za izvedbo kresovanja prepričati oziroma pozanimati, kakšne so omejitve ali prepovedi na konkretnem območju, kjer naj bi bil kres postavljen.