Župan Dušan Strnad je v preteklem tednu za devetdeseti rojstni dan voščil Mariji Kovačič iz Stične. Ob visokem jubileju ji je izročil šopek vrtnic in zaželel veliko zdravja in obilo prijetnih trenutkov v krogu svojih najbližjih.
Marija Kovačič se je rodila 19. septembra 1929. Otroštvo je z bratom in sestro preživljala na Bojanjem vrhu. Službo si je poiskala v domu onemoglih v Mengšu, kamor je hodila zelo rada, vendar jo je morala zaradi dela doma morala pustiti. Z delom je nadaljevala na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, upokojitev pa dočakala kot čistilka na pošti v Ivančni Gorici.
Z možem Alojzijem si je ustvarila družino na Bojanjem vrhu. Kasneje pa sta kupila hišo v Stični, ki sta jo potem počasi obnavljala in dograjevala. Vedno rada pove kako rada ima, da živi v Stični, saj vidi cerkev kar iz domačega okna, otroci pa so vedno imeli blizu šolo in trgovino.
V zakonu se jima je rodilo pet otrok, ki so ju razveselili s kar osmimi vnukinjami in tremi vnuki. Ti pa so poskrbeli tudi že za šest pravnukov – sedmi pa se bo rodil zelo kmalu.
Da starost ni ovira za njen nenehen pisateljski navdih, dokazuje s tem, da za domače ob okroglih obletnicah in porokah rada nameni nekaj misli. Ravno tako pa z veseljem napiše tudi kakšno pesem, ki jo lahko zasledite v časopisu Klasje. V slednjem jo je vztrajno podpiral in bodril pokojni prijatelj Leopold Sever.
Ena njenih zadnjih pesmi je tudi tale:
IZPOVED O DENARJU
Brez denarja je težko živeti;
zadnje čase pravijo,
da je brez njega celo težko
umreti.
Sam nikoli nisem bil bogat:
ne zdaj na starost,
ne prej, ko sem bil mlad.
V izgovor mi vedno bil je rek,
da je to Satanovo delo,
da skvari vsepovprek.
Zato ta rek pogosto sem izpustil
v gostilno stopil
in denar krčmarju pustil.
Sedaj, ko bliža se konec,
je brez cekinov
moj zakladni lonec.
Ko ob zadnji uri stopil
bom pred sodni tron
bo Stvarnik dal mi svoj poklon:
»Ker si na zemlji
Satanove novce
sproti vse oddajal
boš večno v nebesih rajal.«
