Tudi letos je Kulturno-športno društvo Dob v soorganizaciji s Krajevno skupnostjo Dob izvedlo že 24. Dobuski pohod. Pohod je potekal preteklo nedeljo, 22. februarja, s štartom pred gasilnim domom v Dobu. Če je kdo podvomil ali je Dob v nedeljo pohodniško razpoložen je bilo to jasno že po nekaj minutah zbiranja na štartnem mestu. Udeležba je bila letos rekordna – na zbirnem mestu se nas je zbralo kar 250 pohodnikov, kar nas še posebej veseli in potrjuje, da se Dobuski pohod iz leta v leto vse bolj uveljavlja.
Letošnja trasa je bila zasnovana krožno, s startom in ciljem v Dobu, pot pa je potekala po domačih gričih in gozdovih. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, temperatura je bila ravno pravšnja za hojo, nebo in sončni žarki pa so poskrbeli za prijetno pohodniško razpoloženje.
Pohodniki smo se ob osmi uri zjutraj zbrali na igrišču za gasilnim domom, kjer smo se najprej ogreli s toplim čajem in kavo ter se okrepčali s prigrizki. Če so bile rokavice in tople pohodne jakne pred začetkom hoje zelo dobrodošle, se je že po nekaj minutah hoje ozračje segrelo da so bile le te hitro odveč. Že po približno treh kilometrih smo se ustavili na kmetiji Ostanek v Velikih Pecah. Čeprav je bila pohodna odprava številčna, so nas domači izjemno lepo sprejeli in pogostili s toplim čajem, kuhanim vinom ter domačimi dobrotami, pridelanimi na njihovi kmetiji. Mlada prevzemnika kmetije, Damjana in Tadej, sta nam med pogostitvijo na kratko predstavila kmetijo in razkazala rastlinjake.
Pot nas je nato vodila skozi Artižo vas proti lovski koči na Bojanskem. Po nekaj kilometrih razmeroma ravninske hoje smo prispeli do lovske koče Lovske družine Šentvid pri Stični, kjer smo naredili kratek postanek, da smo nabrali moči za nadaljevanje. Prijazni član lovske družine nas je postregel z osvežilnimi napitki, najmlajše pohodnike pa je razveselilo še sladko presenečenje, ki se je skrivalo med skalami in grmovjem.
Po postanku smo se odpravili naprej proti Lučarjevemu Kalu. Na tem delu se je pot začela enakomerno vzpenjati vse do čebelnjaka Flis. Ker nas je bilo preveč, da bi tam naredili daljši postanek, smo izvedli mimohod, prijazna lastnika pa sta vsakega pohodnika postregla s sladkim sadom pridnih čebel – medenim likerjem.
Nekoliko daljši postanek smo nato naredili pri kapeli Marije Snežne na Lučarjevem Kalu, le nekaj korakov naprej od čebelnjaka. Tam smo člani KŠD Dob pohodnike pogostili s toplim čajem, kuhanim vinom in še toplo ocvirkovo potico, ki so jo spekle članice našega društva. Postanek je dodatno popestril prijazni domačin po domače Šmirarjev Lojz s frajtonarico, zato je 20 minut minilo, kot bi trenil.
Okrepljeni in nekoliko odpočiti smo se odpravili naprej v dolino proti Hrastovemu Dolu. V vasi smo si pohodniki ogledali cerkvico sredi vasi v okviru kratkega vodenega ogleda, nato pa nadaljevali pot proti Trnovici, skozi Sad in Podboršt, ter se nato vrnili na izhodiščno točko v Dob.
Razgibana in zanimiva krožna pot je skupaj merila 15 kilometrov. Na cilju na igrišču so nas že pričakali člani društva, in nas pogostili s slastnim golažem ter osvežilnimi napitki. Najmlajši pohodniki so za svojo vztrajnost in v celoti prehojeno pot prejeli tudi zasluženo diplomo.
Pohod smo tudi letos zaključili v prijetni družbi, ob dobri hrani, pijači in zadovoljstvu, da smo skupaj preživeli lep nedeljski dan v naših domačih krajih. Organizatorji se iskreno zahvaljujemo vsem pohodnikom, kmetiji Ostanek za prijazen sprejem in pogostitev ter vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri izvedbi pohoda.
Se vidimo spet prihodnje leto!
David Čebular
.jpg.jpg)
