V Knjižnici Ivančna Gorica je v sredo, 18. februarja 2026, potekalo srečanje z naslovom Srečanje z dediščino, posvečeno ohranjanju kulturne dediščine ter povezovanju lokalnih zgodb s širšim slovenskim prostorom. Namen dogodka je bil poudariti pomen dediščine za razumevanje lastnih korenin ter predstaviti prizadevanja Zavoda za kulturo in sonaravno delovanje Dobra pot, ki dediščino ohranja in predstavlja na sodoben, dostopen način.
Miha Ravbar in Evelin Bizjak sta v predstavitvi svojega dela posebej izpostavila aplikacijo in spletno stran Zapisi spomina, kjer so zbrane zgodbe starejših. Portal omogoča beleženje in objavo pričevanj ter spominov na različna opravila ali pomembne trenutke. Tako ustno izročilo postaja dragocen temelj medgeneracijskega povezovanja, obenem pa se krepi spoštovanje izkušenj starejših. Svojo predstavitev sta dopolnila s projekcijo kratkih dokumentarnih filmov.
Pobudnica dogodka je bila domačinka Antonija Novak, ki na portalu Zapisi spomina že več let objavlja zbrana pričevanja. Predstavila je svoje delo ter poudarila, da sogovorniki najraje obujajo spomine na otroštvo, nekdanja opravila in lepe trenutke, čeprav so njihove življenjske poti pogosto zaznamovale tudi težke preizkušnje. Srečanja so se udeležili tudi drugi zapisovalci, pričevalci in njihovi družinski člani ter bralci omenjenega portala. Brigita Bele, prostovoljka v novomeškem domu starejših občanov, je povedala, da na bralnih srečanjih z veseljem posegajo po zgodbah s portala Zapisi spomina.
Tudi v knjižnici so zgodbe še kako žive. Enkrat letno organiziramo pripovedovalski večer, na katerem se zberejo pripovedovalci z vseh koncev občine, bibliotekarka Maruša Pušnik pa dediščino ohranja in nadgrajuje s kamišibajem. Na njeno pobudo v knjižnici potekajo delavnice izdelave in pripovedovanja kamišibaja, ki jih zaključimo s festivalom kamišibaja. Na srečanju je Pušnikova predstavila dva kamišibaja: Božje štenge, ki je nastal po pripovedovanju njenega očeta in dedka, ter Katujske babe, pripravljen po zapisu Antonije Novak (zgodbo je povedal Frenk Duša). Prebrala je tudi zgodbo Dolenjske pejsne, ki jo je zapisala Novakova, povedala pa Vida Kurnik.
Dogodek se je sklenil z mislijo, da dediščina ni le spomin na preteklost, temveč živa vez med ljudmi, pokrajinami in zgodbami, ki jih soustvarjamo skupaj. Srečanje se je nadaljevalo v prijetnem, neformalnem druženju – Marija Podobnik, ki je sodelovala kot pričevalka, je prispevala slastne orehove štrukeljčke, ob katerih so pogovori lažje stekli.
Janja Ambrožič, Knjižnica Ivančna Gorica
.jpg.jpg)
