23. oktobra 2025 se je odvil zdaj že tradicionalni pripovedovalski večer Povem ti eno po domače v Domu kulture v Šentvidu pri Stični, in sicer v soorganizaciji Knjižnice Ivančne Gorice in Zveze kulturnih društev občine Ivančna Gorica.
Program, ki ga je odlično povezovala Dragica Šteh, je otvorila glasbena skupina Foksnerji, ki so zapeli narečno uspešnico Nejsm vejdu in dvignili občinstvo.
V nadaljevanju so se predstavile različne skupine in posamezniki, pri čemer so bila rdeča nit stara kmečka opravila, o katerih so pripovedovali v dolenjskem narečju. Najprej je Kulturno društvo Josipa Jurčiča Muljava pod režijskim vodstvom Danijela Zupančiča predstavilo teritev lanu. Ema Grünbacher in Jana Erjavec sta zaigrali skeč o kruhu, nato pa povedali svoje spomine na kruh oz. peko kruha.
Sledila je plesno-glasbena točka, ki jo je izvedla Otroška folklorna skupina Vidovo, ki je pod vodstvom Maje Gjerek, Anite Kotar in Neje Kristan zaplesala splet dolenjskih plesov z naslovom Oh, ti zajčki!
Otroška dramska skupina Ambrus pod režijsko taktirko Maje Tratar se je občinstvu predstavila s prizorom trenja lešnikov, v katerem so prikazali, kako se srečujeta domača narečna govorica in ljubljanščina. Marija Zaman in Marija Struna sta zaigrali prizor pranja perila po starem, ob tem pa povedali marsikatero hudomušno. Nato je Maruša Pušnik iz Knjižnice Ivančna Gorica zaigrala kamišibaj z naslovom Ribn’čan in kobilje jajce, in sicer po istoimenski pripovedi Antona Dremlja Resnika iz Petrušnje vasi.
Vsebinski del je sklenila naša občanka in doktorica jezikoslovnih ved Maja Bitenc, raziskovalka in docentka na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je tematiko osvetlila s strokovnega vidika: povedala je nekaj o izzivih narečne govorice, npr. o tem, kako se narečni govorec sooča in prehaja med različnimi govori (npr. med dolenjščino in ljubljanščino), kako je narečje pomemben del osebne in lokalne identitete in kako je potrebno spodbujati strpnost do različnih pojavnih oblik jezika. Prispevek Maje Bitenc na večeru je nova dodana vrednost, ki prispeva k jezikovnemu ozaveščanju in daje usmeritve za pripravo pripovedovalskih večerov tudi v bodoče.
Na koncu se je povezovalka zahvalila vsem nastopajočim, Krajevni skupnosti Šentvid, Papirčkaricam iz Kulturno športnega društva Dob, ki so poskrbele za cvetje, podeljeno nastopajočim, ter članicam Društva podeželskih žena Ivanjščice za pripravo domačih dobrot za pogostitev, ki je nato sledila.
Pripovedovalski večer je ob polni dvorani zadovoljnih obiskovalcev ponovno izpolnil svoj namen: ozaveščati naše občane o pomenu dolenjskega narečnega govora za našo identiteto. Naše narečje je namreč kulturna dobrina, ki so nam jo zapustili naši predniki in prav je, da zanjo skrbimo, jo ohranjamo in smo nanjo ponosni.
Roman Rozina, Knjižnica Ivančna Gorica
