Romska problematika v naši občini
Romska problematika je vznemirila celotno slovensko javnost in prešla tudi okvirje države. Povod je bil neljubi dogodek, ko je bil pretepen domačin od prebivalca Romskega tabora. Številni prekrški, ki so se dogajali vsa leta odkar živi ta romska družina v tem naselju, so z incidentom spravili prebivalce Ambrusa in drugih vasi, da so s protestom povedali, da ob takih prekrških in kriminalu preprosto ni možno več živeti v sožitju, ki se ga pričakuje tudi ob toleranci posebne etnične skupnosti.
Prekrški so bili tako številni, da prebivalci okoliških naselij niso imeli več normalnega življenja, saj so bili romski prekrški vse-premalokrat zaznavni in sankcionirani s strani institucij, ki bi morali zagotoviti ljudem varnost.
Vprašanje se je pojavilo o enakopravnosti državljanov, kjer so se iskale le pravice, dolžnosti pa niso bile obveznost za Romsko populacijo.
Prav stanje in nekatere dogodke povzemamo v gradivu, ki nazorno in strokovno opredeljuje čas in prostor, kjer so živeli Strojanovi. Poročilo torej zajema oceno stanja Romske skupnosti na lokaciji, ki ni legalna, je pa izredno sporna, saj leži na vodovarstvenem območju vodnega zajetja Globočec.
V poročilu so zajeti dogodki in relacije med Strojanovimi, okoliškimi prebivalci, lokalno skupnostjo in državo, s poudarkom na čas 22. oktobra do sklica izredne seje Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, ki je bila sklicana vsled množičnega protesta krajanov ob določitvi primarne lokacije za bivanje romske družine v bližini deponije livarskega peska na Suhem mostu.
POROČILO IN IZSLEDKI DOGODKOV ZA KONSTRUKTIVNO RAZPRAVO NA IZREDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA, KI BO 14. NOVEMBRA 2006 OB 15. URI V SEJNI SOBI OBČINE IVANČNA GORICA
ROMSKO NASELJE POD KUŽELJEVCEM
Za romsko naselje pod Kuželjevcem (k.o.Veliko Globoko, KS Zagradec) se uporablja več imen: Pod Klingarjem, Dečja vas, Ambrus. Vendar gre za eno naselje in eno lokacijo. Locirano je ob regionalni cesti Zagradec – Ambrus in obsega delno zidano stavbo ter štiri lesene barake. Občasno so isti Romi (nekateri člani družine) uporabljali tudi lokacijo ob isti cesti le da okrog 500 m višje v smeri proti Ambrusu ali kje v bližini. Zato so bila improvizirana bivališča in šotori občasen stanovanjski pojav. Točnega števila stanovalcev ne poznamo, najpogosteje se omenja 25 do 30 oseb (te številke nastopajo sedaj tudi v medijih). Naselje je nastalo pred okrog 15 leti, in sicer s preselitvijo s stare lokacije bližje vasi Dečja vas (prej omenjena), uporabljali pa so – vsaj začasno – tudi še nekaj bližnjih lokacij. Ta romska družina je bila ena od zadnjih, ki se je prostorsko stabilizirala. V literaturi ga posebej omenjajo (prim. Pavla Štrukelj: 2004, Tisočletne poti nemirnih nomadov, str. 306), prav na koncu svojega dela. O njem pravi, da je »neurejen in problematičen« ter da je nastal z razširjanjem ene romske družine. Imenuje ga romski zaselek pri Dečji vasi pri Zagradcu. Prebivalci sodijo med dolenjske Rome, ki so na splošno prakticirali nomadizem kot način življenja še dokaj pozno v 20. stoletju, vse tja v sedemdeseta in osemdeseta leta, ko se je tudi socialna struktura, način življenja in prostorsko obnašanje tudi (prej) kmečkega in podeželskega prebivalstva korenito spremenil.
V letu 1997 je prejšnji romski poglavar Miha Strojan pridobil lastništvo nad ca. 20 ari gozdnega zemljišča na sedanji lokaciji. Zaradi bližine in geoloških okoliščin zajetja za regionalni vodovod na izviru Globočec je bila lokacija takoj označena kot nesprejemljiva. Pogosta oblika romske ekonomije je tudi zbiranje odpadnih surovin in pri starih avtomobilih so problemi zaradi možnih izpustov kislin in težkih kovin, ki lahko hitro, trajno in močno kontaminirajo vodo v zajetju, zelo prisotni. Zaradi kraške – še vedno ne povsem pojasnjene – hidrografije pa so take oblike pogosto tudi lahko trajno usodne. Emisije fekalnega izvora so prav tako nezaželjene, vendar ne tako strupene kot kisline, lugi in težke kovine. Nadomestnega vira vode tudi v širši okolici dejansko ni, saj je območje v glavnem kraško. Zato je območje v strogem varovalnem vodovarstvenem pasu. Na to je KS Ambrus vztrajno opozarjala. Bližnje naselja Kuželjevec in Malo Globoko so sicer tudi blizu izvira, vendar nanj zaradi geološke strukture, nagnjenosti in usmerjenosti skladov vplivata na vodotok nizvodno, na izvir pa neposredno ne. Predvsem tukaj ni dejavnosti, ki bi prinašala zelo strupene substance, kot jih npr. pri »obdelavi« starih avtomobilov.
Zemljišče je torej last romske družine, vendar je premajhno in že posega tudi na sosednje parcele, jih uzurpira ter zmanjšuje funkcionalno in estetsko vrednost. Posebej ob cesti je bilo več starih avtomobilov in kupi sekundarnih surovin, ki so občasno ovirali tudi promet. Stavbe so dejansko črna gradnja in zoper nje so bile v letih 1999 do 2001 izdane štiri pravnomočne odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Enota Ljubljana, in sicer:
- odločba z dne 21. 5. 1999: za zidani objekt v obsegu 5x7 m
- odločba z dne 24. 5. 1999: za štiri lesene bivalne objekte
- odločba z dne 4.8. 1999: za lesen nadstrešek pri zidanem objektu in
- odločba z dne 25.5. 2001: za betonski plato v obsegu cca 5x8 m
Odločbe v pravnem pouku pravijo, da je lastnik dolžan v 30 dneh od izdaje odločb na svoje stroške poskrbeti za vrnitev v naravno stanje, sicer bo to na njegove stroške storilo za take posege pooblaščeno podjetje. Nobena izmed štirih odločb se ni pričela izvajati.
Prav dejstvo, da so objekti črne gradnje in je bilo zoper nje pravno, ne pa tudi dejansko ukrepano, je občini onemogočalo, da bi sredstva, ki jih je Urad za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor od leta 2000 dalje razpisoval kot posebno obliko strukturne pomoči urejanja bivalne problematike romskih naselij, tudi realizirala. Tako so ostali objekti romskega naselja brez možnosti kakršnekoli legalizacije in komunalne opremljenosti, občina pa brez pravnih podlag, da bi koristila nacionalna in ostala sredstva za rešitev te problematike.
V zadnji dekadi je bilo prav zaradi opisanega problema več poizkusov iskanja nadomestne lokacije na ozemlju občine, vendar brez uspeha. Javnih razpoložljivih površin skorajda ni, poleg tega pa je odziv okoliških prebivalcev tako nasprotujoč, da bi bila selitev nemogoča. Slednje je po vsej verjetnosti tudi odziv na sicer slabo socializirano romsko skupnost, ki naj bi v svojem bližnjem (funkcionalnem; tj. tam, kjer se giblje) okolju zelo nepriljubljena. Razlog so poleg očitanih kraj, povzročanjem nemira, motenjem posesti, odmetavanjem smeti in drugimi dokaj »standardnimi« težavami, ki jih ima prebivalstvo v bližnjem prostorsko-socialnem stiku, tudi večja (težja) kriminalna dejanja (v medijih je bilo to večkrat omenjeno in tudi dosjeji so dokaj obsežni). Na tem mestu je treba opisati tudi zelo odmeven incident z orožjem pri Krki izpred dveh let, ki pa sodnega epiloga še vedno ni doživel in ima poškodovani poleg zdravstvenih tudi težave z uveljavljanjem socialno-zdravstvenih pravic. Konflikti naj bi se v zadnjih letih močno stopnjevali (tudi navedeno v medijih), vključno s tem izpred štirinajstih dni. Zaradi takega ravnanja in nedopustnega neukrepanja pristojnih služb so se težave kopičile in s tem tudi nasprotovanje omenjeni romski skupnosti.
Občina je zahtevala policijsko postajo v Ivančni gorici, da bi bile varnostne sile dovolj blizu za zaščito prebivalstva in njihovega premoženja (žal se ne govori dosti o preventivnem delovanju, ki bi po mojem osebnem mnenju celo moralo imeti prioriteto; v nekaterih okoljih je to kar vzpodbudno). Policijska postaja v Grosupljem (kjer imajo tudi svoje Rome) je oddaljena okrog 30 km in reakcijski čas predlog, nadzor pa – tudi če bi bil trajen, sorazmerno drag (sklepamo).
Socializacija Romov je skromna in neuspešna. Šoloobvezni otroci le-to obiskujejo neredno in jo pogosto prekinjajo, šolanje se zato pogosto prekine na povsem nezadovoljivi ravni elementarnega znanja, ki Romom potem ne omogoča skoraj nobene poklicne perspektive, s tem pa zaključuje začarani krog, ki ga včasih dodatno zaplete še alkohol ali celo težje droge; vendar je to dokaj splošen problem Romov, zaradi (tudi!) katerih prihajajo v nenehne spore z okoliškim prebivalstvom, še bolj pa tudi znotraj romskih naselij oziroma med različnimi skupinami Romov. Ti problemi so bili zaznavni tudi tukaj in so dodatno zapletali položaj Romov navznoter in navzven. Lokalna skupnost ima od institucij, ki bi se resneje in predvsem strokovno posvečale specifičnim problemom Romov samo podružnične šole, ki zaradi kadrovskih razmer tega dela praktično ne morejo dovolj uspešno opravljati (če otrok preprosto ni dovolj v šoli, drugih instrumentov pa preprosto ni!). Zaradi slabih bivalnih razmer je šolanje še slabše, zdravstvene razmere tudi zelo slabe, kar povečuje smrtnost otrok ter obolevanje za kroničnimi boleznimi že v rani dobi.
Povezani članki
Kronologija dogodkov ob incidentu in po njem
Iskanje nove lokacije romskega naselja
Sklep 6. izredne seje Občinskega sveta občine Ivančna Gorica dne 14. novembra 2006
Nazaj