Imamo Občinski prostorski načrt

Ivančna Gorica, 28.08.2013


Občinski svet Občine Ivančna Gorica je na 28. redni seji, 27. avgusta 2013, sprejel Občinski prostorski načrt Občine Ivančna Gorica, ki velja za enega pomembnejših in vsebinsko najbolj obsežnih prostorskih dokumentov v zgodovini občine. Slavnostna seja, na kateri so svetniki in svetnice potrdili usklajen predlog Odloka o Občinskem prostorskem načrtu, je potekala na Turistični kmetiji Fajdiga v Temenici.
Občina Ivančna Gorica je postala 27. avgusta 2013 ena od približno sedemdesetih slovenskih občin s sprejetim Občinskim prostorskim načrtom (OPN). S postopkom priprave Strategije prostorskega razvoja občine (SPRO) je začela že v letu 2005, do temeljitih sprememb v postopku sprejemanja pa je prišlo po letu 2007, ko je stopil v veljavo nov Zakon o prostorskem načrtovanju. Občina je v času sprejemanja organizirala dve javni razgrnitvi dokumenta na katerih so občani in investitorji podali svoje pripombe. Stališča do pripomb je obravnaval tudi Občinski svet, ki se je opredelil tudi do nekaterih večjih predvidenih posegov v prostor. Lani je bil dokument pripravljen do te mere, da se je lahko začelo usklajevanje s posameznimi nosilci urejanja prostora (NUP). Pridobivanje pozitivnih mnenj je bilo postopno, največ pogajanj in usklajevanj pa je bilo potrebno z Ministrstvom za okolje in kmetijstvo ter kulturnim ministrstvom. Župan Dušan Strnad je ustanovil tudi posebno delovno skupino, ki je odločilno pripomogla h končnemu sprejetju dokumenta. Pripravljavec dokumenta je bilo podjetje Acer Novo mesto d.o.o.

Sprejem Usklajenega predloga Odloka o Občinskem prostorskem načrtu na 28. redni seji je bil tako zgolj še uradna potrditev, pred katero so pripravljavci odloka, predstavili celoten postopek priprave dokumenta, njegovo vsebino in zasnovo prostorskega razvoja Občine Ivančna Gorica. Po razpravi je Občinski svet soglasno sprejel enega najpomembnejših odlokov Občine Ivančna Gorica do sedaj.

Občinski prostorski načrt bo stopil v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu, takrat pa ga bodo začele uporabljati pri izdajanju gradbenih dovoljenj Upravni enoti Grosuplje in Litija, ki pokrivata območje občine Ivančna Gorica. Odlok bo objavljen tudi na spletni strani Občine Ivančna Gorica.

Izjava župana Dušana Strnada: »Danes se je pokazalo, kot že mnogokrat, da v občini znamo ideološke delitve postavit na stran in delati v dobro ljudi. Zelo vesel sem, da smo soglasno potrdili Odlok o OPN. Pokazalo se je, da je bilo vloženega veliko dela, še posebej zadnje dve leti, ko smo se za trdno odločili, da je ta dokument nujen in da so zastonj drugi razvojni akti in programi, če nimaš pogojev, da jih lahko uresničiš. S tem odlokom je dobila možnosti razvoja tako Občina kot tudi njeni sestavni deli, podjetja, zasebniki, … 370 ha zazidljivih površin je dober obed za razvoj občine v prihodnje. Pa vendar nismo zanemarili niti kmetijstva, niti okolja, in bo naša občina tako še naprej usmerjena v tri glavna področja, in sicer v gospodarstvo, kmetijstvo in turizem«.

Izjava podžupana Tomaža Smoleta: »Priprava OPN se je začela že v prejšnjih mandatih, pred začetkom tega mandata je bila tudi že prva neformalna razgrnitev, in potem je prišlo do obsežnega niza usklajevanj z nosilci urejanja prostora na državnem nivoju, kjer smo morali uporabljat precej znanja, veščin in vložiti veliko napora, da smo za nekatere posege te nosilce prostora, predvsem kmetijsko ministrstvo prepričali v smotrnost in potrebnost nekaterih posegov. Prizadevali smo si, da vsa večja naselja pridobijo potrebna zemljišča za svoj razvoj, tako glede infrastrukture, cest, kot dodatnih zemljišč potrebnih za stanovanjsko gradnjo. Dodatno smo se opredelili in dosegli spremembe, ki so pomembne tako za razvoj turizma (Marof), kot tudi gospodarstva (tudi podjetje Akrapovič je pridobilo pravico pozidati zemljišče, ki ga potrebuje za svoj razvoj). Seveda so pomembni tudi nekateri drugi projekti, od letališča vzletišča v Šentvidu, kjer bo potrebno sprejeti še OPPN in preprečiti, da bi prišlo do poslabšanja poplavne varnosti okolice, kot recimo da možnosti nadaljnjega razvoja dirkališča v Dolini pod Kalom.
Tako da smo z doseženim lahko zadovoljni, nismo pa uspeli doseči vsega, zato v kratkem računamo, da bomo tiste najbolj pereča vprašanja rešili s spremembami in dodatnimi akti.«


IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO OPN OBČINE IVANČNA GORICA

Pri pripravi predloga OPN so smiselno upoštevani:
• Strategija prostorskega razvoja Slovenije ter Prostorski red Slovenije
• pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora za SPRO (2006)
• izdelane strokovne podlage
• presoja podanih razvojnih pobud
• podatki iz prikaza stanja prostora (oktober 2008)
• pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora na Osnutek OPN (januar 2009)
• pripombe, podane v času neformalne javne predstavitve (januar 2010)
• pripombe, podane v času javne razgrnitve (december 2011)
• Okoljsko poročilo,
• usklajevanja z nosilci urejanja prostora

VSEBINA OPN


Tekstualni del (odlok s prilogami) in kartografski del, oba pa vsebujeta strateški in izvedbeni del.
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve.

Grafične priloge strateškega dela OPN vsebujejo:
- koncept prostorskega razvoja občine,
- koncept razvoja gospodarske javne infrastrukture,
- usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
- usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
- prikaz EUP kot območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter preostalega prostora,
- usmeritve za razvoj v krajini,
- koncepte prostorskega razvoja Ivančne Gorice, Stične, Šentvida pri Stični, Višnje Gore, Muljave, Krke in Fužine-Zagradca.

V izvedbenem delu OPN so ob upoštevanju usmeritev iz strateškega dela za celotno območje občine Ivančna Gorica določena območja namenske rabe prostora in enote urejanja prostora ter oblikovani so splošni, podrobnejši in posebni prostorski izvedbeni pogoji (PIP).

Grafične priloge izvedbenega dela OPN vsebujejo sete kart v M 1:5.000 s prikazi območij enot urejanja prostora, namenske rabe prostora in gospodarske javne infrastrukture.

ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IVANČNA GORICA


Prostorski razvoj temelji na usklajenih pristopih ohranjanja in varovanja obstoječih kakovosti, prenove razvrednotenih območij ter krepitve nezadostno razvitih funkcij in kakovosti v prostoru.

Intenziven prostorski razvoj v navezavi na dobro prometno dostopnost na železnico, avtocesto in regionalne ceste se spodbuja na širšem območju Ivančne Gorice s Stično. Na tem območju se intenzivno razvijajo centralne dejavnosti, stanovanja in gospodarske cone. Obenem se varujejo ohranjene naravne prvine, ki zagotavljajo kakovost bivanja – gozdovi in gozdni otoki, parkovne in druge zelene površine, tudi športne. Na Stiškem polju se ohranja in razvija kmetijstvo, pri čemer se upoštevajo ukrepi za zagotavljanje bivalnih kakovosti in zdravja ljudi v obeh naseljih.

Poudarjen prostorski razvoj
v navezavi na dobro prometno dostopnost na avtocesto in regionalne ceste ter na železnico se spodbuja v naseljih na širšem območju Višnje Gore na zahodu ter na širšem območju Šentvida pri Stični, Temeniške doline, Doba pri Šentvidu in Hrastovega Dola na vzhodu. V Višnji Gori se zagotavljajo pogoji za intenziven gospodarski razvoj območij vzdolž avtoceste in železnice, za razvoj družbene infrastrukture in turizma v navezavi na prenovo jedra Višnje Gore in za razvoj stanovanjske poselitve. Na vzhodu, predvsem v Šentvidu pri Stični, Sobračah,Temenici, Radohovi vasi, Dobu pri Šentvidu in Hrastovem Dolu se spodbuja razvoj družbene infrastrukture, storitvenih in gospodarskih dejavnosti za lokalne potrebe, stanovanj in turizma. Hkrati se v tem prostoru predvsem na hribovitih območjih omogoča ohranjanje manjših naselij ter se omejuje razpršena pozidava.

Vzdržen prostorski razvoj v navezavi na regionalno cesto, kmetijstvo in naravne vire v osrednjem delu občine ob spodnjem toku Višnjice, na širšem območju Muljavskega polja. Predvsem na Muljavi se spodbuja razvoj družbene infrastrukture in centralnih dejavnosti za lokalne potrebe, stanovanj, kmetijstva in turizma. Ostala naselja se razvijajo predvsem v navezavi na Muljavo in na občinsko središče, ki je s tega območja dobro dostopno.

Vzdržen prostorski razvoj v dolini Krke v navezavi na regionalne ceste in naravne vire v dolini Krke. Tu se spodbuja razvoj turizma v navezavi na reko Krko ter kmetijstva, tudi vinogradništva. Predvsem v Krki in Zagradcu–Fužini se spodbuja razvoj družbene infrastrukture, centralnih dejavnosti za območje doline Krke ter stanovanj. Omejuje se razpršena gradnja, urejajo se vinogradniška ter počitniška območja. Smiseln je intenzivnejši turistični razvoj, ki pa mora biti usmerjen in nadzorovan, ob upoštevanju ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in drugih prostorskih kakovosti.

Zadržan prostorski razvoj v navezavi na naravne vire se načrtuje na skrajnem severnem in južnem delu občine. Razvoj je usmerjen predvsem na vzdrževanje (ohranjanje) poselitve ter ohranjanja kulturne krajine pred zaraščanjem. Zagotavljajo se pogoji za razvoj dejavnosti, ki so v tesni navezavi na naravne vire ter turizem, ki mora biti usmerjan in nadzorovan ter vezan predvsem na obstoječe potenciale v prostoru. Na severnem delu občine se razvoj usmerja predvsem v naselje Metnaj, na južnem delu občine pa predvsem v naselje Ambrus.


Arhiv objav:


 
<< < 1 2 3 4 ... 20 ... 40 ... 60 ... 80 ... 100 ... 120 ... 140 ... 145 > >>
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
<< < 1 2 3 4 ... 20 ... 40 ... 60 ... 80 ... 100 ... 120 ... 140 ... 145 > >>
To spletno mesto uporablja spletne piškotke. Z nadaljevanjem uporabe spletnega mesta dajete soglasje za namestitev piškotkov na vašo napravo, s katero dostopate do spletnega mesta. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj.
Ne strinjam se s piškotki